Knjižnica2017-05-09T00:51:50+00:00

KNJIŽNICA

Pajnik, M. 2008. Prostitucija in trgovanje z ljudmi: perspective spola, dela in migracij. Ljubljana: Mirovni inštitut.

Pajnik, M., I. Šori. 2014. Sex Industry in Slovenia on the Web: Between Oligopoles of Organizers and Powerlesness of Sex Workers. Annales, Ser. Hist. Sociol. 24(1): 143-156.

V članku preučujemo seksualno industrijo v spletnem okolju v Sloveniji, kar še ni bilo predmet raziskav. Analiziramo trženjske strategije in njihove učinke na seksualno industrijo, še posebej na seksualne delavke in delavce ter mreženje organizatorjev, klientov in klientk ter seksualnih delavk in delavcev. Preučujemo vloge informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri organizaciji in reprezentaciji seksualnega dela, pri čemer nas posebej zanima, kako se v tem kontekstu oblikujejo odnosi med spoloma, kakšne so neenakosti in distribucija moči in kdo ima od njih največ koristi. Analiza vključuje obravnavo značilnosti 44 spletnih strani, ki smo jih pridobili z metodo spletnega rudarjenja, in podrobnejšo obravnavo mreženja, organiziranja, delovanja, vsebin in reprezentacijskih strategij dveh vidnejših spletnih akterjev na tem področju v Sloveniji (Sloescort in Zavod 69). Rezultati kažejo oligopolne pozicije organizatorjev in klientov ter stereotipne reprezentacije in nemoč seksualnih delavk in delavcev.

Pajnik, M. 2009. Mnenja moških o prostituciji in trgovanju z ljudmi (Male opinions on prostitution and human trafficking). Revija za kriminalistiko in kriminologijo 60(4): 309‒319.

Besedilo analizira izsledke javnomnenjske raziskave, ki je proučevala mnenja naključno izbranih moških respondentov o trgovanju z ljudmi in prostituciji v Sloveniji. Analiza je pokazala, da se prostitucija in trgovanje z ljudmi povezujeta s politikami nadzora in mejnih režimov, pojavljata se kot pravna, moralna vprašanja, povezana s človekovimi pravicami, trgom dela in seksualno industrijo. Večina respondentov v odgovorih podpira legalizacijo prostitucije v Sloveniji, pri čemer se tisti z nižjo stopnjo izobrazbe v manjši meri strinjajo z legalizacijo, v primerjavi z višje izobraženimi pa izražajo tudi višjo podporo kaznovalnim politikam. Večina vprašanih se tudi strinja, naj bo prostitucija na javnih mestih obravnavana kot prekršek. Ugotavljali smo zagate paradigme moralizma in kriminalizacije, ki ženske viktimizirajo, prostitucijo pa a priori obravnavajo kot nasilje. Vprašani relativno visoko ocenjujejo, da prostitucija uničuje družine in da je prostituiranje sramotno za posameznika oziroma posameznico. Podporniki legalizacije v manjši meri izražajo stališča do prostitucije, ki jih lahko pojasnimo znotraj paradigme moralizma. Obenem besedilo pokaže tudi na zagate paradigme seksualnega dela, ki ne reflektira vloge strank in ne prepoznava situacij, ko prostitucija ni zgolj »prostovoljno seksualno delo«.

Pajnik, M., U. Kavčič. 2008. Sodne prakse, povezane s trgovanjem z ljudmi in prostitucijo v Sloveniji. Revija za kriminalistiko in kriminologijo 59(2): 141-154.

Aktualne znanstvene in strokovne razprave o prostituciji in trgovanju z ljudmi izhajajo iz različnih definicij obeh pojavov in jih posledično tudi različno obravnavajo. Ena od dimenzij, ki povezuje pojava, je sodna praksa, ki je hkrati eden od pomembnih indikatorjev za ugotavljanje trgovanja z ljudmi in evalviranje politik na tem področju. Analiza sodne prakse, povezane s kaznivimi dejanji pri trgovanju z ljudmi v Sloveniji, se nanaša na obdobje od leta 2001 do leta 2005 in je nastala na podlagi terenskega dela na tistih slovenskih sodiščih, ki so v tem obdobju polnoletnim osebam izrekla obsodilne sodbe za kazniva dejanja, povezana s trgovanjem z ljudmi (zvodništvo, posredovanje pri prostituciji in spravljanje v suženjsko razmerje ter od leta 2004 nova, spremenjena člena KZ, zloraba prostitucije in trgovina z ljudmi). Analizirani so podatki o kazenskih postopkih, kako je do njih prišlo, kako so potekali, koliko časa so trajal in kakšen je bil rezultat. Članek se ukvarja tudi z obtoženimi, obsojenci, osebami, ki so se vdajale prostituciji, in strankami. Zanimivo je, kdo so, kakšno je njihovo število, kakšni so njihovi motivi in kakšno je njihovo medsebojno razmerje. Analiza je potrdila prepletenost obeh pojavov, ki ju poleg osebnih motivacij tako na strani povpraševanja kot tudi ponudbe določajo še širša družbena in socialna razmerja. Poudarjena je potreba po enotni metodologiji za zbiranje najrazličnejših podatkov o trgovanju z ljudmi, kar bi lahko imelo pozitivne učinke na izvajanje sodnih postopkov v prihodnje.

Šori, I. 2008. Prostitucija v Sloveniji: Akterji, podoba, problemi in odnosi. Etnolog 5: 61-80.

Prostitucija je v Sloveniji tako na področju etnologije in antropologije kot sociologije slabo raziskana. Vzroke za to je mogoče iskati tudi v marginaliziranosti in stigmatiziranosti prostitutk, prostitutov in klientov. Pričujoči izsledki so rezultat avtorjevega skoraj enoletnega spremljanja prostitucije v Sloveniji in predvsem informacij, ki so mu jih posredovali njeni akterji: prostitutke, prostituti in klienti. Avtor na podlagi intervjujev z njimi ter uporabi drugih relevantnih virov nudi vpogled v delovanje posameznih oblik prostitucije v Sloveniji ter v ravnanja, razmišljanja, način življenja in odnose prostitutk, prostitutov in njihovih klientov.

Zaviršek, D. 1993. Prostitucija: izziv za drugačno socialno delo. Revija za kriminalistiko in kriminologijo 44(1): 3-10.

Kanduč, Z. 1998. Prostitucija: kriminološke, viktimološke in kazenskopravne perspektive. Anthropos 30(1-3): 88-106.